Študentska založba
tel: 01 / 200 37 00
fax: 01 / 252 26 18
info@zalozba.org
22. februar 2010
BREZPLAČNI SEMINAR O PISANJU MATURITETNEGA ESEJAV sredo, 21. aprila 2010, pripravljamo med 17. in 19. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani (dvorana M 3,4) brezplačen seminar za maturante in druge zainteresirane pred pisanjem maturitetnega eseja na Maturi 2010.
Kovačičevi Prišleki in Makinov Francoski testament, romana z avtobiografsko osnovo, se razlikujeta po pristnosti in intenzivnosti iskanja izgubljenega časa. Kovačičev roman v drugem delu oživlja medvojno okupirano Ljubljano in revno prebijanje priseljenske družine, v kateri se prvoosebni pripovedovalec kot najstnik spopada z novim jezikom, okoljem, družbenimi in zgodovinskimi usodnostmi ter mora do konca vojne po očetovi smrti odrasti v edinega moškega v hiši. Prevladujejo ogroženost, tesnoba, občutek tujstva, zaznamovanosti in neobvladljive nesrečne usode. Nasprotno je Makinov Francoski testament le delno avtobiografski v delih, ki za razvoj pripovedi niso pomembni ali usodni. Glavna pripovedna oseba je pripovedovalčeva babica, v Sovjetski zvezi živeča Francozinja, ki je pred umiritvijo v stepski Saranzi preživela zgodovinsko najbolj nemirne čase ruskega 20. stoletja. Njeno hrepenenje po Franciji, vztrajanje pri jeziku in kulturi, ki ju prenaša svojima vnukoma, je romantizirano poetično, sovjetska stvarnost pa zato toliko bolj groba in nezaželena.
V esejski delavnici bomo z dijaki med drugimi obravnavali naslednje teme:
- razsežnost zgodovinskega časa in dogajalnega prostora pri Makinu v primerjavi z zoženostjo obeh v Kovačičevih Prišlekih
- prvoosebni pripovedovalec in njegova navidezno najstniška pripovedna perspektiva v obeh romanih
- pomen večjezičnosti in večkulturnosti za razvoj obeh pripovedi
Seminar bo vodila profesorica Nada Barbarič z Bežigrajske gimnazije.
Nada Barbarič je profesorica slovenščine in francoščine, avtorica številnih učnih gradiv za dijake, vodja seminarjev in izobraževalnih delavnic za Zavod za šolstvo RS in Republiški izpitni center, članica različnih domačih in tujih delovnih skupin ter komisij.
Kovačičevi Prišleki in Makinov Francoski testament, romana z avtobiografsko osnovo, se razlikujeta po pristnosti in intenzivnosti iskanja izgubljenega časa. Kovačičev roman v drugem delu oživlja medvojno okupirano Ljubljano in revno prebijanje priseljenske družine, v kateri se prvoosebni pripovedovalec kot najstnik spopada z novim jezikom, okoljem, družbenimi in zgodovinskimi usodnostmi ter mora do konca vojne po očetovi smrti odrasti v edinega moškega v hiši. Prevladujejo ogroženost, tesnoba, občutek tujstva, zaznamovanosti in neobvladljive nesrečne usode. Nasprotno je Makinov Francoski testament le delno avtobiografski v delih, ki za razvoj pripovedi niso pomembni ali usodni. Glavna pripovedna oseba je pripovedovalčeva babica, v Sovjetski zvezi živeča Francozinja, ki je pred umiritvijo v stepski Saranzi preživela zgodovinsko najbolj nemirne čase ruskega 20. stoletja. Njeno hrepenenje po Franciji, vztrajanje pri jeziku in kulturi, ki ju prenaša svojima vnukoma, je romantizirano poetično, sovjetska stvarnost pa zato toliko bolj groba in nezaželena.
V esejski delavnici bomo z dijaki med drugimi obravnavali naslednje teme:
- razsežnost zgodovinskega časa in dogajalnega prostora pri Makinu v primerjavi z zoženostjo obeh v Kovačičevih Prišlekih
- prvoosebni pripovedovalec in njegova navidezno najstniška pripovedna perspektiva v obeh romanih
- pomen večjezičnosti in večkulturnosti za razvoj obeh pripovedi
Seminar bo vodila profesorica Nada Barbarič z Bežigrajske gimnazije.
Nada Barbarič je profesorica slovenščine in francoščine, avtorica številnih učnih gradiv za dijake, vodja seminarjev in izobraževalnih delavnic za Zavod za šolstvo RS in Republiški izpitni center, članica različnih domačih in tujih delovnih skupin ter komisij.
Prijave na seminar so zaželjene, niso pa obvezne. Prijave sprejemamo na e-naslov info@zalozba.org, s priposom »maturitetni esej«
Vaše mnenje
| Tamara Škrubej 19.03.2010 01:48:44 |
| maturitetni esej |
| andreja 15.04.2010 14:35:15 |
| andreja |
| tej 15.04.2010 17:43:46 |
| Samo opomba: Charlotte, za katero ste napisali da je Aljošina babica, to v resnici ni, temveč je Aljošo samo prejela od umirajoče ženske v taborišču, od koder tudi izvira Aljošin prvi otroški spomin. LP |